Z Goričkega v Piran

Vsak od nas je zvezda na nebu, manjša kot vsi, če bili bi vsi, temo in mrak pregnali bi...nekaj pa je še takih ljudi, ki se jih človek razveseli...ampak..ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni, kakor da letim, sebi sam se imeniten zdim...zato..popotniku na dolgi cesti, vrata na stežaj!
Tako poje Kreslin in mi smo tokrat peli z njim.

Za nami je poletni potovalni tabor naših popotnikov in popotnic. Tokrat so se na popotovanje odpravili s kolesi z Goričkega v Piran. Tabor je bil za vse udeležence poseben na svoj način; nekateri so premagali svoj strah pred kolesarjenjem, drugi so sploh prvič izkusili skavtski način življenja, premagovali so kilometre, klance in meje svoje (ne)zmožnosti v glavah, dobili svoje skavtsko ime, zaupali svoje življenje soskavtovi moči in vzdržljivosti njegove tanke vrvi; spet nekateri so prvič bolj resno razmišljali o svoji prihodnosti, dali odhod ali klanu celo rekli slovo.

Nekaj svojih vtisov sta zbrali tudi dve klanovki:

»Kaj pomeni Ta dob'r pleveu? To odkriješ na poletnem taboru. Tam spoznaš, da kul ni tako »basic« in, da plevel lahko bujno cveti. Tam postaneš del skupnosti, se prepustiš naključjem in tako doživiš največje dogodivščine. Naučiš se jamrati, a ob tem tudi vztrajati, premagovati še tako nemogoče izzive, igrati osla, uporabljati ice power, delati šmorn in gres ter na splošno živeti preprosto in nasmejano. Vsaka kapljica vode postane dragocena in vsako milo odrešitev. Prijazni ljudje postanejo tvoj cilj in skoraj vedno tudi dosežek. Vsak travnik ob večerih postane osvetljen, vsako drevo v bližini pa opora za naš spanec. Clio postane največja tetovirana atrakcija i rdeča strela Ta dobr'ga plevela. Kraj kjer si, ni več pomemben, le da si s svojo skavtsko družino. Spoznaš, da je Slovenija majhna, koseusedeš na vlak, in velika, ko sediš na kolesu. Ni nujno, da takoj, ko skočiš v slano morje dobiš osvežitev, lahko jo dobiš šele, ko 10x popiješ vodo, medtem, ko se trudiš potunkati voditelja. Ob petju se naučiš tudi repati in beatboxat, še posebej pa zaupat soskavtu, da ne padeš v morje. Naučiš se tudi, da je včasih težje hoditi kot kolesariti, v vsakem primeru pa vedno pomaga, če je v bližini McDonald's s hladno kokakolo. To je na kratko vse, če pa bi napisala na dolgo, pa bi ostala brez besed. Bilo je naravnost plevelsko kul! « (Intenzivna hrčica)

»Spoznanja na poti iz Goričkega v Piran:

  1. Goričko in vzhodni del Slovenije ni tako ravno kot se na prvi pogled zdi, kajti kmalu te na poti presenetijo nepričakovani klanci.
  2. Ko ti je vroče, prenehaj kolesariti in si poišči senco kjer skuhaš kosilo in poležavaš dokler sonce preneha žgati na polno.
  3. Nujno se namaži s sončno kremo!
  4. Poišči se osvežitev: naj bo to lubenica, sladoled, najbolje pa mrzla voda.
  5. Po dolgem kolesarjenju se raztegni in boleče mišice namaži s konjsko mastjo.
  6. V majhen avto se spravi kolikor stvari, prtljage želiš, če le znaš lepo pakirati n stvari postavljati v avto kot bi se igral z Legokockami.
  7. Najbolj nadležna stvar v poletnem času so majhne leteče živalce – komarke, ki največkrat motijo tvoj še kako potreben spanec.
  8. Če greš mimo Trojan, se ustavi na velikem trojanskem krofu!
  9. Na morju na polno uživaj in si privošči nekaj dni poležavanja in brezdelja.
  10. Če na poti obupaš ni panike…vedno imaš zraven vlak, prijatelje, hrano, ki te popeljejo do Pirana.
  11. Najvažneje je, da uživaš, se imaš super fajn, se vsak dan nasmeješ do onemoglega, dobro ješ, skrbi odvržeš stran ter vsak dan narediš malenkost noro stvar.« (Igriva nimfa)

Tabor je bil tak, kot mora biti in ob misli nanj, se nam bo vsem udeleženim vedno znova razjasnilo nebo, zdelo se nam bo, da letimo in sami sebi se bomo zdeli imenitni!

In kdor ni vedel, če plevelu pustiš, da zraste, lahko ta zares lepo zacveti!

Srečno pot!

Galerija slik

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.